Nastavitve fotoaparata, ki jim mora poznati vsak poročni fotograf

Nastavitve fotoaparata, ki jim mora poznati vsak poročni fotograf

Poročna fotografija je vrsta fotografije pri kateri je kvaliteta fotografije v veliki meri odvisna tudi od čustev. To je dan, ki je res poln lepih trenutkov in čustvenih odzivov. Dan, ki se ga bosta nevesta in ženin spominjala celo življenje. Tudi fotograf je na vsaki poroki pod vplivom čustev in dobro je da je tako. Sam se vedno prepustim toku poroke in ustvarjam z vsem kar se dogaja okoli mene. Menim, da so samo iskrene poročne zgodbe dobre poročne zgodbe. Seveda pa mora fotograf poznati tudi nastavitve fotoaparata, da lahko sproščeno ustvarja.

Pa še vseeno neglede na vse zgoraj napisano moramo vsi poročni fotografi poznati svoje fotoaparate in njihove nastavitve. Nastavitve fotoaparata so tiste, ki jim moramo imeti v malem prstu. Jaz sem že pred leti pri sebi opazil, da niti ne gledam več na kaj pritisnem ampak le še fotografiram. To je tako zelo pomembno ravno zardi tega, ker se le tako lahko v popolnosti vključim v poročni dan. Dogajanje okoli sebe lahko v popolnosti zaužijem in pretvorim v fotografijo le če ne razmišljam o nastavitvah fotoaparata ampak ga le uporabljam. Resnično se trudim, da sem jaz v službi fotoaparata in ne obratno. Ker to pomeni, da jaz le izbiram kadre, ki bodo najlepše opisali poročni dan. Moji podzavesti pa prepustim izbiro nastavitev in popolno tehnično izpeljavo fotografije.

Do takšne mirnosti pri tehnični izpeljavi fotografije pa lahko prideš le z dolgimi izkušnjami in veliko vaje. Torej potrebno je fotografirati. Fotografirati v dobrih pogojih in predvsem fotografirati v slabih pogojih. V slabih pogojih sem se sam naučil največ. Takrat sem moram iz sebe iztisniti največ znanja in narediti vse kar sem znal, da sem ustvaril najboljšo možno fotografijo. Danes se bom dotaknil čistih osnov ustvarjanja fotografije: zaslonke, časa osvetlitve in iso vrednosti. Naslednjič pa pridejo na vrsto nastavitve fotoaparata.

nastavitve-fotoaparata (3)

Zaslonka

Zaslonka je mehanska tehnologija, ki omogoča, da skozi objektiv spustimo več ali manj svetlobe. Objektiv je sestavljen in več leč, ki v popolni izvedbi skrbijo, da se skozi objektiv na senzor nariše čim bolj popolna podoba, ki jo fotografiramo. Poleg teh leč pa imamo v objektivu tudi zaslonko. Ta pa s sposobnostjo odpiranja in zapiranja omogoča, da na senzor spustimo večjo ali manjšo količino svetlobe.

Torej rečemo, da bomo naredili tri identične fotografije v identičnem času dneva z identičnim časom osvetlitve in ISO vrednostjo, bomo pa pri vsaki fotografiji zaslonko malo bolj odprli bomo dobili tri različno svetle fotografije. To pa zato, ker smo z vsakim odpiranjem zaslonke spustili na senzor več svetlobe. Torej bolj odprta zaslonka bo povzročila bolj svetlo fotografijo in bolj zaprta zaslonka bo naredila bolj temno fotografijo.

Dodatno: Prednosti poročne fotografije z bliskavico

Kaj je F vrednost

Vrednost zaslonke zapišemo s črko F in številko. Manjša kot je številka bolj je zaslonka odprta in večja kot je številka bolj je zaslonka zaprta. Torej F1.4 pomeni, da je v objektivu večja luknja za prehajanje svetlobe kot pri F11.

Zaprta ali odprta zaslonka

Ampak verjetno se sprašuješ zakaj bi sploh priprl zaslonko če bo potem bolj temna fotografija. Za to je več razlogov. Prvi je povsem preprost zato, ker boš včasih fotografiral tako svetel kader, da boš moral zapreti zaslonko, da ne boš dobil povsem prežgane fotografije. Lahko pa to uravnavaš tudi s časom osvetlitve. Ampak k temu pridemo šele v naslednjem odstavku, ko ti bodo nastavitve fotoaparata že malo bolj jasne.

Drugi razlog je zato, ker je pri bolj priprti zaslonki bolj ostra fotografija. Mogoče ostra ni najboljši izraz ampak bi moral reči manj motna. To pa zato ker ob tem, ko zaslonko pripremo spustimo svetlobo čez bolj ozek »tunel« na senzor. Zaradi zgradbe objektiva, števila leč v njem in ukrivljenosti teh leč pa je podoba zarisna na senzorju najbolj popolna takrat, ko svetloba pride skozi objektiv čez sredino. Torej ko je zaslonka bolj priprta.

Tretji razlog pa je tisti, ki je večini fotografov pri nakupu fotoaparata s senzorjem polnega formata najbolj zanimiv. Globinska ostrina. Bolj kot je zaslonka odprta manjša je globinska ostrina in obratno. Torej to pomeni, da bolj kot je zaslonka odprta manj kadra bo ostrega. To velikokrat uporabljamo pri fotografiranju portretov. Če si želimo, da bi bila ostra le oseba, ki jo fotografiramo in ne ozadje, ker jo tako ločimo od ozadja. V nasprotnem primeru pa bolj zaprto zaslonko oz srednje zaprto zaslonko večinoma uporabljajo pokrajinski fotografi. Tako dobijo fotografijo na kateri je vse vsaj približno ostro.

Torej nastavitve fotoaparata moramo poznati malo bolj globoko kot samo osnovno, da bomo dobili popolno fotografijo.

nastavitve-fotoaparata (2)

Čas osvetlitve

Čas osvetlitve je izraz, ki pomeni kako dolgo lahko svetloba, ki pada skozi objektiv na senzor dejansko prehaja skozi zaklop. Hitreje kot spustimo zaklop nazaj in s tem zaključimo osvetlitev manj svetlobe bo padlo na senzor. Tako bo fotografija bolj temna. Dlje kot pustimo zaklop odprt bolj svetla bo nastala fotografija.

Torej verjetno se že poraja vprašanje zakaj bi torej sploh fotografiral s krajšim časom če bi to potencialno pomenilo pretemno fotografijo. Nastavitve fotoaparata lahko uravnovesimo ampak zaenkrat se bom posvetil je spreminjanju časa osvetlitve.

Moč osvetlitve

Enak razlog kot sem ga navedel pri zaslonki velja tudi pri času osvetlitve. Možno je, da imate tako svetel kader, da si želite manj svetlobe na senzorju, da ne bo fotografija presvetla. Seveda sedaj že ugotavljamo, da lahko uravnotežimo odprtost zaslonke in čas osvetlitve in tako dobimo popolno osvetlitev.

Gibalna zamegljenost

Ta dokaj neposrečen prevod angleškega »motion blura« pomeni, da daljši kot bo čas osvetlitve bolj bo fotografija imela gibalne zamegljenosti. Če fotografiramo tehnično popolne fotografije potem si seveda nikakor ne želimo zameglejnosti. Zato bomo morali čas osvetlitve prilagoditi tudi hitrosti premikanja motiva. Če imamo statičen motiv potem je lahko čas osvetlitve tudi po več sekund, minut ali celo ur. Če pa govorimo o fotografiranju hitrejših prizorov pa moramo čas osvetlitve skrajšati, da ne bomo dobili gibalne zamegljenosti. Torej če fotografiramo šprinterja, ki teče na sto metrov bomo morali čas osvetlitve skrajšati mogoče celo na tisočinko sekunde. Seveda je vse odvisno tudi od kota fotografiranja, bližine špritnterja in ostalih fizikalnih zakonitosti.

 

ISO vrednost

ISO vrednost je v analognih časih pomenila svetlobno občutljivost filma. Torej če smo uporabljali film s ISO 100 je to bil film, ki je potreboval enkrat več osvetlitve kot film s ISO 200 za identično osvetlitev. Tako bi lahko nadaljeval tudi s filmom s ISO 400, ISO 800, ISO 1600 in ISO 3200. Je pa potrebno vedeti še nekaj. Višja kot je vrednost ISO bolj zrnata je podoba na filmu. Kar pa mene osebno v časih filma niti ni motilo.

Kaj pa v digitalnih časih?
V digitalnih časih so pravila nastavitve fotoaparata v bistvu čisto enaka. Velika razlika je, da lahko za vsako fotografijo zamenjamo ISO vrednot in se tako hitro prilagajamo danim pogojem. Medtem, ko je v času filma celoten film seveda bil s isto ISO vrednostjo. Tudi to, da večja vrednost ISO pomeni poleg bolj svetlobno občutljivega senzorja tudi bolj zrnasto podobo je ostalo. Je pa velika sprememba v digitalnih časih pri tem kako visoko vrednost ISO lahko uporabljamo. Najnovejši fotoaparati lahko fotografirajo tudi pri ISO občutljivosti preko pol milijona. To je bilo za čase filma nepredstavljivo.

Torej so plusi in so minusi tako pri spreminjanju vrednosti zaslonke, časa osvetlitve kot tudi ISO vrednosti. Najpomembneje se je naučiti najbolje kar se da kvalitetno uravnavati vse tri vrednosti, da dobimo popolno fotografijo. V naslednjem blog zapisu pa se bom bolj posvetil raznim nastavitvam fotoaparata, ki vplivajo na izbiro in vrednost zaslonke, časa osvetlitve in ISO vrednosti.

nastavitve-fotoaparata (4)

Preberite še: Poroka na Krasu