- Hernija diska je stanje, pri katerem pride do poškodbe ali rupture v fibroznem zunanjem obroču hrustanca v medvretenčnem disku hrbtenice in povzroči izbočenje notranjega dela.
- Najpogostejše mesto za pojav hernije je v ledvenem delu hrbtenice.
- Najpomembnejši dejavniki tveganja za nastanek hernije diska so: starost, ponavljajoči gibi, dvigovanje težkih bremen, debelost.
- Znaki in simptomi: bolečine v spodnjem delu hrbta ali vratu, išias, šibkost, izguba senzibilitete.
- Podporno zdravljenje: fizioterapija in počitek.
Hernija diska oziroma zdrs medvretenčne ploščice je stanje, ki se lahko pojavi kjerkoli vzdolž hrbtenice, vendar se najpogosteje pojavi v ledvenem delu hrbtenice. Nastane, ko se medvretenčna ploščica pomakne in uklešči pripadajoči živec. Je eden najpogostejših vzrokov za bolečine v spodnjem delu hrbta, pa tudi za bolečine v nogah ali išias. Lahko se pojavlja tudi mravljinčenje, slaba zaznava, slaba mišična moč občasno pa tudi motnje odvajanja vode in blata.
KAKŠNA JE ANATOMIJA HERNIJE DISKA?
Človeška hrbtenica je sestavljena iz vretenc, razdeljenih na 7 vratnih, 12 prsnih, 5 ledvenih in 5 zaraščenih križničnih vretenc, ki oblikujejo sacrum in nato še 3 do 4 zaraščena vretenca, ki se končajo v trtici. Dve sosednji vretenci sta povezani z medvretenčno ploščico. Skupaj z ustreznim fasetnim sklepov tvorijo funkcionalno enoto. Medvretenčne ploščice so sestavljene iz želatinoznega jedra in vezivnega obroča oziroma iz fibroznega annalisa in nucleus pulposisa. Le ti služijo kot amortizerji oziroma blažijo pritisk, ki bi nastal na posamezne dele hrbtenice, zaradi zunanjih sil.
Hernija diska nastane takrat, ko del ali celoten nucleus pulposis pogleda skozi fibrozni annulus v hrbtenični kanal. Zaradi tega premika disk pritiska na hrbtenične žice, kar pogosto povzroči bolečino ali druge simptome. Hernija diska se lahko pojavi kjerkoli vzdolž hrbtenice, vendar je najpogostejša v ledvenem delu. Območje bolečine je odvisno od tega kateri del hrbtenice je prizadet.
KAKŠNI SO NAJPOGOSTEJŠI VZROKI ZA NASTANEK HERNIJE DISKA?
En sam čezmeren napor ali poškodba lahko povzroči hernijo diska. Vendar pa je hernija diska najpogosteje posledica naravne, s starostjo povezane obrabe hrbtenice. Ta proces imenujemo degeneracija diska. Pri otrocih in mladih odraslih imajo diski visoko vsebnost vode. S staranjem se vsebnost vode v diskih zmanjšuje in diski postajajo manj prožni. Diski se začnejo krčiti in prostori med vretenci postanejo ožji. Zaradi tega normalnega procesa staranja so diski bolj nagnjeni k herniji.
Travmatični dogodek, kot je padec, je drugi najpogostejši vzrok hernije diska.
KATERI SO DEJAVNIKI TVEGANJA ZA NASTANEK HERNIJE DISKA?
- Spol: Najpogosteje imajo hernijo diska moški med 20. in 50. letom starosti.
- Nepravilno dvigovanje: Uporaba hrbtnih mišic namesto nog za dvigovanje težkih predmetov lahko povzroči hernijo diska. Rotacijski gibi med nošenjem težkih bremen so tisti, ki lahko povzročijo hernijo diska ali pa stanje bistveno poslabšajo.
- Prekomerna teža: Ljudje s prekomerno telesno težo imajo večjo možnost za hernijo diska, saj je teža telesa tista, ki dodatno obremeni diske v spodnjem delu hrbtenice.
- Ponavljajoče se dejavnosti: Številna dela so fizično zahtevna. Nekatera dela zahtevajo nenehno dvigovanje, fizične napore v smeri vlečenja bremen ali pogosto upogibanje. Uporaba varnih tehnik dviganja bremen in gibanja lahko pomaga zaščititi hrbtenico.
- Pogosta vožnja: Dolgotrajno sedenje in vibracije avtomobilskega motorja lahko povzročijo pritisk na hrbtenico in diske ter posledično povzročajo hernijo diska.
- Neaktivni življenjski slog: Redna vadba je pomembna pri preprečevanju številnih zdravstvenih stanj, vključno s hernijo diska, fibromialgija.
- Kajenje: Menijo, da kajenje zmanjša dovod kisika v disk in povzroči hitrejšo degeneracijo.
KAKŠNI SO SIMPTOMI HERNIJE DISKA?
Simptomi hernije diska se razlikujejo glede na to, kje v hrbtenici je težava.
Hernija v ledvenem delu hrbtenice:
Kot že omenjeno, je hernija diska najpogostejša v ledvenem delu hrbtenice. Bolečina, nelagodje ali mravljinčenje se kažejo glede na mesto stisnjenega živca.
- Živec L1 – bolečina in izguba občutka sta pogosti v dimeljski regiji.
- L2-L3-L4 živci – bolečine v hrbtu, ki sevajo v sprednji del stegna in medialni spodnji del noge; šibkost fleksije in addukcije kolka, šibkost ekstenzije kolena; zmanjšan patelarni refleks.
- L5 živec – bolečine v ledvenem delu hrbtenice, seva v zadnjico, lateralni del stegna, lateralni del mečnih mišic, hrbtišče stopala in velik prst; izguba občutljivosti na lateralnem delu mečne mišice, hrbtišču stopala.
- S1 živec – bolečine v ledvenem delu hrbtenice, seva v zadnjico, lateralni ali posteriorni del stegna, zadnji del meča, lateralno ali plantarno stopalo; izguba občutka na zadnji strani meč, stranski ali plantarni strani stopala; šibkost pri iztegu kolka, upogibu kolena, plantarni upogibu stopala, težave z Ahilovo tetivo. Šibkost je lahko minimalna, z urinsko in fekalno inkontinenco ter spolno disfunkcijo.
- S2-S4 Živci – sakralna ali zadnjična bolečina, ki seva v posteriorno stran noge ali perineum.
Hernija v predelu vratne hrbtenice:
Hernija diska v vratni hrbtenici lahko povzroči kompresijo živcev cervikalnega dela hrbtenjače, kar povzroči topo ali ostro bolečino v vratu ali rami.
- C5 Živec – bolečina v vratnem delu hrbtenice, rami in lopatici, odrevenelost roke in šibkost med abdukcijo rame, zunanjo rotacijo, upogibom komolca in supinacijo podlakti.
- C6 Živec – bolečina v vratnem delu hrbtenice, rami, lopatici, podlakti in dlani, skupaj z odrevenelostjo podlakti, palca in kazalca. Pogosta je šibkost med abdukcijo rame, zunanjo rotacijo, upogibom komolca ter supinacijo in pronacijo podlakti.
- C7 Živec – bolečine v vratnem delu hrbtenice, rami, sredincu so standardne, skupaj z odrevenelostjo kazalca, sredinca in dlani. Šibkost v komolcu in zapestju je pogosta, skupaj s šibkostjo med radialno ekstenzijo, lahko pride do pronacije podlakti in fleksije zapestja.
- C8 Živec – bolečina v vratnem delu hrbtenice, ramenih in medialnem delu podlakti, z odrevenelostjo na medialnem delu podlakti in roke. Šibkost je pogosta med ekstenzijo prstov, ekstenzijo zapestja, distalno fleksijo prstov, ekstenzijo, abdukcijo in addukcijo, skupaj z distalno fleksijo palca.
- Živec T1 – bolečina je pogosta v vratnem delu hrbtenice, medialni del roke in podlakti, medtem ko je odrevenelost pogosta na sprednji strani roke in medialni podlakti.
Hernija v torakalni hrbtenici:
Torakalna hernija je redka in se pojavi pri eni osebi na 1.000.000 in se večinoma pojavi med T8 in L1. Degeneracija medvretenčne ploščice pogosto povzroči torakalni diskogeni bolečinski sindrom. Simptomatika se kaže kot bolečina v hrbtu, radikularna bolečina ali medularni nevrološki izpad. Nevrološki znaki s elahko razvijajo počasi ali zelo hitro.
KAKO SE DIAGNOSTICIRA HERNIJA DISKA?
Testi, ki se lahko opravijo, lahko vključujejo:
- CT hrbtenice: za prikaz, kje hernija diska pritiska na hrbtenični kanal. Diagnostična slika ,lahko prikaže obliko in velikost hrbteničnega kanala, njegovo vsebino in strukture okoli njega.
- MRI ali slikanje z magnetno resonanco: diagnostični test, ki proizvaja 3D slike telesnih struktur z uporabo močnih magnetov in računalniške tehnologije; lahko prikaže hrbtenjačo, živčne korenine in okolico ter povečanja, degeneracijo in tumorje.
- Elektromiografija (EMG): za določitev natančne živčne korenine, ki je vpletena. Ti testi merijo električni impulz vzdolž živčnih korenin, perifernih živcev in mišičnega tkiva. To bo pokazalo, ali obstaja stalna poškodba živca, ali so živci v stanju celjenja zaradi pretekle poškodbe ali ali obstaja drugo mesto stiskanja živca. Ta test se redko uporablja.
- Mielogram: za določitev velikosti in lokacije diskus hernije. Gre za rentgenski posnetek hrbteničnega kanala po injiciranju kontrastnega materiala v okoliške prostore cerebrospinalne tekočine; lahko kaže pritisk na hrbtenjačo ali živce zaradi hernije diska, kostnih trnov ali tumorjev.
- Preskus hitrosti prevodnosti živcev
- Rentgen hrbtenice: za izključitev drugih možnih vzrokov za bolečine v hrbtu ali vratu. Pregleda lahko, kako zdrave so kosti, in tudi, koliko prostora je za hrbtenične živce, da potujejo iz hrbtenjače. Vendar le z rentgenskim slikanjem hrbtenice ni mogoče diagnosticirati hernije diska.
- Testi gostote kosti za preverjanje kakovosti kosti
KAKŠNE SO NEOPERATIVNE TEHNIKE LAJŠANJA BOLEČIN?
Začetno zdravljenje hernije diska je običajno nekirurško.
- Počitek: dan ali dva počitka lahko pomagata ublažiti simptome hernije, vendar pa predolgo mirovanje stanje lahko poslabša. Ob vrnitvi na delovno mesto ali dejavnost je potrebno poskrbeti za redne aktivne odmore. Dejavnost naj bo počasna in nadzorovana. Izogibat se je potrebno pretiranem upogibanju in dvigovanju. Dnevne aktivnosti je potrebno prilagoditi v smer preprečevanja slabšanja stanja.
- Nesteroidna protivnetna zdravila kot so tudi za ADHD
- Fizioterapija:
- Masaža globokega tkiva deluje na globoke plasti mišic s počasnimi in čvrstimi potezami. Izboljša cirkulacijo, zmanjša vnetje in zmanjša mišične krče.
- Trakcija je vrsta terapije, kjer z napravo dosežemo sprostitev določenega dela napetosti. Ob popolni sprostitvi pacienta, lahko z vlekom ali trakcijo dosežemo raztezanje določenih mehkih tkiv ali sklepov in posledično zmanjšujemo pritisk na sklepe ali kosti. Trakcija pri herniji zajema raztezanje tistega dela hrbtenice, kjer je lokacija hernije in pacienti le to občutijo kot prijetno, nežno sproščanje napetosti.
- Aktivne vaje:
- Aerobna vadba pomaga pri herniji diska tako, da poveča pretok krvi v hrbtenici in zmanjša togost. Za hernijo diska je najboljša aerobna vadba nizke intenzitete. Nekateri primeri aerobnih vaj za hernijo diska vključujejo plavanje, kolesarjenje ali hitro hojo.
- Vaje za krepitev: ob vodenju fizioterapevta se oseba, ki ima hernijo diska nauči vaje za krepitev in aktivacijo globokih notranjih stabilizatorjev, kateri imajo osrednjo funkcijo pri zaščiti hrbtenice pred zunanjimi silami in pritiski.
- Vaje za stabilizacijo
- Raztezne vaje: Fleksibilnost je bistvenega pomena za uspeh fizikalne terapije. Pomaga tudi pri preprečevanju togosti mišic. Raztezne vaje povečujejo obseg mišice in s tem poskrbijo, da lahko mišica optimalno opravlja svoje delo. So predpogoj za optimalno opravljene aktivnih vaj. To vse pomaga tudi pri diagnozi avtizem.
- Izmenična topla in hladna terapija: Hladna terapija zmanjšuje vnetje in lajša bolečine. Nasprotno pa vroča terapija izboljša cirkulacijo in pospeši celjenje. Ker sta toplo in hladno nasprotni si, je tudi učinek vsake terapije na hernijo diska nasproten. Zato bi morali začeti s hladno terapijo. Potem, ko je hladna terapija zadovoljivo olajšala bolečino in smo z njo dosegli željen cilj, lahko dodajmo toploto. Toplotna terapija bo povečala cirkulacijo in pospešila celjenje.
Začetno zdravljenje mora biti konzervativno, razen če ima bolnik hudo nevrološko okvaro. Operativni poseg je običajno zadnja možnost, saj ne daje vedno predvidljivih rezultatov. Fizikalna terapija je ključna za večino bolnikov. Rezultati pa so odvisni od številnih dejavnikov, vendar imajo tisti, ki se naučijo poskrbeti za svojo hrbtenico ter so redno telesno aktivni vadijo in vzdržujejo zdravo telesno težo