Morda pa Svet to potrebuje?

Imel sem seminar javnega govorjenja za učitelje v neki osnovni šoli. Bilo je prijetno in zelo zabavno. Skupaj z učitelji nam je uspelo, da smo se učili, a tudi veliko smejali. Ko je bil za svoj govor na vrsti učitelj telovadbe, je pridušal, da to niso samo seminar, ampak najboljši možen teambuilding. Do takrat o svojih seminarjih nikdar nisem razmišljal na tak način. Saj na seminarjih ni nobenih skupinskih nalog, nobenih bizarnih skupinskih športov ali posebne animacije. Ljudje resda sodelujejo in iščejo rešitve drug za drugega, a moji seminarji se pretežno tičejo posameznikov. Potem pa ti gredo reči, da je to najboljši teambuilding.

O tem sem večkrat površno premišljeval in se spraševal, kako bi našel formulo, da bi iz seminarjev naredil teambuilding, ki bi zares deloval in bi se ga celo dalo spraviti na trg? Iskanje formule se je vedno znova stopilo v drugem delu. V vsaki dobri zgodbi mora biti en »nekega dne«:  nekega dne se je oglasil Matej, ki je imel obratno zgodbo. Kot direktor podjetja specializiranega za organizacijo dogodkov, timskih pustolovščin in teambuildingov, je iskal način, kako bi njihovo organizacijsko znanje uporabil za razvoj novih teambuildingov, ki bi bili namenjeni manjšim skupinam. Skušal je razviti trening, ki bi se bolj zares ukvarjal s timi. Kjer ne bi zgolj ustvarjali, tekmovali, se zabavali in igrali, temveč bi skušali doseči nekaj pomembnega. Na sestanek sta prišla skupaj z Borutom, ki je razvijal vaje za ogrevanje, sodelovanje, timsko ustvarjanje in kot se je izkazalo, tudi za skupinski trening možganov.

Sam sem obrisal prah iz zaprašenih idej, dodal nekaj svežega blišča in jih spravil v primerno obliko. Začel sem verjeti. Nastalo je nekaj dobrega iz prave vere v moč sodelovanja. Kolektim prav gotovo ni vrhunska zabava, ne kulinarični dogodek, ne športno tekmovanje. Še manj je priložnost, kjer bi spet prevladali najglasnejši in kjer bi, kot vsak dan, poslušali šefa. Je dogodek, ki navdihuje, išče skupno pot in nas poenoti na poti k skupnemu cilju.

Skeptik bi morda dejal, da svet ne potrebuje še enega tembuildinga. Naša naloga je, da iz skeptikov naredimo navdušence. Saj s sodelovanjem res dosežemo več. Drugega nam ne preostane. Sveta ali podjetja ne bo rešila sebičnost, ne posameznik in ne ukazi. Rešilo ali pogubilo nas bo tisto, kar bomo storili skupaj. Mislim, da rabimo veliko teambuildinga. Pravega, polnega pomena, pravih zgodb, osebne odprtosti in iskrenega sodelovanja. Morda pa svet to potrebuje?